Osnovna vodila ekonomske rasti v industrijski dobi so bili stroji in kapital, torej stvari. Ljudje so bili nujni, vendar zamenljivi - okleščeni na nivo predmeta brez lastne pameti, občutkov, potreb in potencialov.

Problem je v tem, da so se časi spremenili. Živimo v hitrejši, dinamičnejši kompleksnejši dobi, v kateri je potrebna izredna fleksibilnost. Le-te pa »ljudje – stvari« ne zmorejo, saj so bili navajeni, da jih upravlja nekdo »od zgoraj«.

Sodoben coachingški slog vodenja vse bolj izpodriva tradicionalni stil »ukazovanja in nadzora«. Namesto da bi vodje upravljali zaposlene, jim dajali natančna navodila, kdaj in kaj je potrebno narediti, se uveljavlja nov trend, ki zaposlene spodbuja, da delujejo in razmišljajo samostojno. Vodje, ki delujejo po principu coachinga, ob pojavu problema ne reagirajo avtomatično in ne ponujajo rešitev za problem. Namesto tega spodbudijo sodelavce, da sami iščejo odgovore, pri tam pa se razvijajo kot strokovnjaki in kot osebnosti. Coachingški slog vodenja je tako pomemben motivacijski element v zaostrenih razmerah ekonomije 21. stoletja.

Poudarki:

• vodenje v luči stalnih sprememb
• suverenost in avtoriteta
• samomotivacija in motiviranje sodelavcev
• komunikacija kot osnovno orodje vodje